Dobrodošli na mojem majhnem koščku v tem velikem spletnem vesolju.
Sem Ana. Žena. Mama.
Fotografija me je po tiho našla in je moja ne-vem-katera-ljubezen po vrsti.
Skozi njo lahko vidim stvarstvo,
ga občudujem
in delček njega tudi shranim.
In kar ostane v meni je slutnja presežnosti in zavedanje svoje majhnosti.
Trenutki, ki še niso zapisani.
To naše grenko-sladko življenje, ki je boj, že ko je zjutraj treba vstati iz postelje.
To, da mož na avtomatu najprej skuha kavo sebi in potem tebi, da tvoja ostane dlje časa topla ali pa nasmeh otročka, ki nikoli ne bo več tako majhen, kot je danes.
Da nam nič od tega ne bi bilo samoumevno.
