Viševnik. Tokrat brez meglic, pa vseeno čudovit. Dan je bil kot narisan, idealen za pot pod noge v naravo in istih misli je očitno bilo pol Slovenije, ki je končala v gorah – v kratkih rokavih. Proti vrhu smo hodili skoraj v gosjem redu in se drenjali v vrsti za žig.
Oh, veliko raje imam meglene, samotne vrhove.
