»Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet, kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo.« (Mdr 11,22)
Po dolgem premoru sva jo spet mahnila proti hribom, tokrat v pokljuške konce z željo, da še ujameva nekaj lepe jeseni. Ker nisva bila ravno hribovsko utečena, sva dolgo izbirala bolj nezahtevno pot, na koncu pa sva se vseeno kar nahodila.
Izhodišče za izlet je na koncu ceste na Pokljuki, midva pa sva si ga podaljšala za nekaj kilometrov, ker sva štartala že na Rudnem polju. Kar na hribi.net sicer lepo piše, ampak se bolje počutim, če rečem, da me je spet zavedel.
Rudno polje – Planina Konjščica – Studorski preval – Velo polje. Isto nazaj.
