Zimski vzpon. Če mu lahko tako rečem. Vsaj zame je bila bolj muka in vlačenje v hrib, kot pa tura. Je bil pa trud na vrhu (in tudi že po poti) poplačan. Razgledi vse naokrog, se mi je pa tokrat spet uresničila želja po meglicah.
Trupejevo poldne (1931 m) je gora čudnega imena, ki se je iz doline (s slovenske strani), ne vidi. Nahaja se v Karavankah, na meji z Avstrijo, z vrha je čudovit razgled na Julijce, prekrasno Martuljško skupino s kraljevim Špikom in sosednjo Avstrijo.
Ko smo se dvignili nad gozdno mejo, so se začeli odpirati razgledi proti Julijcem. Jasnino so hitro začele zakrivati meglice. Večina poti poteka po gozdu, v začetku smo sledili potočku Jermanu. Pot je bila shojena, sneg pa pomrznjen. Zadnji kos poti gre po grebenu do vrha, na katerem stoji križ, z napisom imena gore. Na vrhu je pihalo, brez rokavic po parih sekundah nisi čutil prstov, domača salama pa je bila kar naenkrat brez okusa. Kar hitro smo obrnili proti dolini.
